" "

ONGOONGO TUKUATU: “Fanongonongo Fakapule’anga: Fakamuimuitaha fekau’aki mo e fokoutua kolonavailasi pe COVID-19”

(Ko e me’a ‘a e ‘Eiki Palēmia ki he kakai ‘o e fonua he efiafi Sapate 8 ‘o Ma’asi 2020)

(‘Aho 9 ’o Ma’asi, 2020)

Tapu mo e Tama Tu’i, King Tupou VI, ko e Tu’i ‘o e ‘Otu Tonga,
Tapu mo e Ta’ahine Kuini, mo e Fale ‘o Ha’a Moheofo.


Fakatapu ki he Hou’eiki ‘o e Fonua, Tapu ki he Tangata’i fonua mo e Fefine’i Fonua kotoa pē ‘oku me’a mai he ngalu’ea ki he fanongonongo ko eni.


Tala mo kapui ka e fai atu ‘a e fanongonogo mahu’inga ko eni hono ua, mei he motu’a ni o felave’i moe Covid 19 pe corona virus disease 2019.


‘Oku ou fiefia ke fakahā atu ki he Tonga kotoa ‘a e ongoongo fakamuimui taha fekau’aki mo e ‘uluaki tokotaha ‘i Tonga ni kuo mahalo’i ‘oku ne ma’u ‘ae Covid 19 (corona virus disease).


‘I he taimi 4:30 pm ‘aho Sapate 8 ‘o Ma’asi 2020, na’e ma’u ai ‘e he Potungāue Mo’ui ‘a e ongoongo mei he VIDRL (Victorian Infectious Disease Reference Laboratory) ‘o ‘Aositelēlia, ko e tesi ko ia na’e fai ki he sample mei he finemui ta’u 21 mei Tonga, ‘a ia na’e fakatokoto mai ki he Uooti Mahaki pipihi ‘a Vaiola Hospital, ‘i he ‘aho Pulelulu ko hono 4 ‘o Ma’asi 2020, na’e Negative (Non-Reactive).

Kau to e fakahā atu na’e hā mai he ola ‘o e sivi ‘oku ‘ikai ke ‘asi ‘i he sivi he laboratory na’e puke ‘a e tokotaha ni ‘i he Covid 19. Neongo ‘a e ola fakafiefia ko ‘eni, kuopau ke toe ‘ave ‘ae sivi tatau pē, he ‘osi ‘a e houa ‘e 48 mei he ‘uluaki sivi, ke toki fakapapaui’i 100% ai, pē ‘oku hao mo’oni ‘aupito ‘a e tokotaha ni mei he puke he COVID19. Ko e fakahinohino ‘eni ‘a e Kautaha Mou’i ‘a Mamani (WHO).


Kuo ‘osi ‘ave ‘a e sivi hono ua(2) ‘aneafi (Tokonaki ‘aho 7 Ma’asi) ki Nu’usila, pea ‘oku tau ‘amanaki pē ‘e ma’u mai mo hono ola ‘apongipongi (Monite 9 Ma’asi), pea te tau toki aofangatuku leva ai, pē ‘oku
hao ‘a e tokotaha ni mei he COVID19.

Neongo ‘ae ongoongo fakafiemālie ko eni, ka ‘oku kei hokohoko pē hono tokanga’i fakalelei ia ‘o e finemui ni ‘aki ‘a e faka’ehi’ehi anga maheni ki ha taha ‘oku puke ‘i ha mahaki pipihi. Pea ‘oku fakafiefia ‘a e fakahā mai ‘oku fakalakalaka pē kimu’a e tu’unga ‘ene fakaakeake mei he’ene puke.

‘I he taimi tatau ‘oku kei fakatokanga atu pē ki he kakai ‘o e Fonua – ‘oku te’eki ke ‘osi ‘a e mahaki ni, ‘e faingamalie lahi pē ke kei hū mai e vailasi Covid 19 ia ki Tonga ni.

Ko ia ai ‘oku kei tu’u pē ‘a e ngaahi fakatokanga anga maheni, hangē pe ko e fale’i na’e tuku atu ki mu’a;

  1. Fanofano ma’u pē ‘a e nima ‘aki ‘a e vai mo e koa, ‘osi ha’o ala ki ha taha, pē toki ‘osi ha’o ‘alu ki ha feitu’u na’e ‘i ai ha taha ‘oku puke he tale, mofi, nounou e manava pe flu.
  2. Tauhi e vamama’o ko e mita e 1 pe 2 pē lahi ange mei ha taha ‘oku puke he tale, mofi, nounou e manava pe flu.
  3. Puke ‘aki ha tissue pe holoholo ho ihu mo e ngutu kapau ‘oku ke tale pē mafatua, pea ‘oua ‘e tale mo mafatua fakahangatonu ki ha taha kehe. ‘Osi pea fanofano ‘aki ‘a e vai mo e koa.
  4. Koia kotoa pē ‘oku puke he tale, mofi, nounou e manava pe flu, ‘oua ‘e toe ofi ki ha taha, nofo ma’u ‘i ‘api pea ke fakamama’o mei he toenga ho famili kake fetu’utaki mai ki he va’a ki tu’a ‘a e Potungāue Mo’ui ke fai atu ha tokoni.
  5. Ki he kakai ‘o e Fonuá ‘oku ‘i ai ho mou kainga mo maheni „i muli, mou kataki ‘o fetu’utaki kiate kinautolu ‘oku ‘i muli, Kapau ‘oku ‘i ai ha taha ‘oku puke he tae, mofi, nounou e manava pe flu, he uike ‘e ua kuo toki ‘osi; pē na’e ofi ki ha taha ‘oku mahalo’i ‘oku puke he Covid 19; Kataki ‘o ‘oua ‘e ha’u ki Tonga ni. Tatali ke mahino kuo ke mo’ui lelei ‘i ha uike ‘e ua pea ke sio ki ha toketā ke ne toki fale’i koe pe ‘oku taau ke ke folau mai ki Tonga ni.

A. ‘Oku ou fie fakahā heni ‘a e tokoni na’e ‘omai mei he WHO ki he Potungāue Mo’ui ko e me’a sivi mofi ‘e 30 ko e Infra-red non-contact thermometer, ke ngāue’aki ‘i he Mala’e vakapuna ki hono sivi e kau folau mai ki Tonga ni. ‘Oku toe ngāue‘aki e me’a ngāue tatau ‘i he tafa’aki
talatala mahaki ‘a e Potungaue Mo’ui. ‘E toe faingofua ange e sivi ha taha ‘oku puke ka tu’uta mai ki Tonga ni.

B. Kuo ‘osi fakahoko foki ‘e he Puleánga e ngāue fakavavevave ki hono ‘omai e ngaahi me’a ngāue malu’i, Personal Protective Equipment (PPE), pea ‘oku fakafolau mai ia ‘i he uike ko ‘eni kamata he ‘aho 9 Ma’asi.

C. Ko e ngāue ki Kemi Taliai, kuo lele mo ia ko e tokateu ki ha fiema’u ha feitu’u ke fakahoko ai e quarantine pe fakamavahe’i ‘o ha tokotaha ‘oku ngalingali ‘oku uesia ‘e he Covid-19 pē Kolonavailasi.

D. Ko e sivi ko eni he laboratory ‘oku ‘ave ki muli ‘oku ‘ikai ke lava ia ‘o fai ‘i Tonga ni he ko e level 2 pe 3 laboratory pe ‘oku lava ai. Ko Tonga ni ‘oku kei level one pe ‘a e laboratory ia ko eni pea ‘oku te’eki ke a’u ki he level ‘oku fiema’u kae lava fai ai e ngaahi sivi ko eni ‘o e Covid 19.

E. ‘Oku ou fakamalō lahi heni ki he Potungāue Mo’ui, Kautaha Mo’ui ‘a Mamani (WHO) ‘i he kafataha mo e ngaue ‘aho mo e po’uli ke hao mo malu hotau kakai mei he mahaki ni. Fakamalō lahi kihe Toketā Pule ‘o e Falemahaki Vaiola, toketā ma’olunga ‘oku ne tataki e Frontline, mo e
kau neesi kotoa kuo nau tukupā, ke kalusefai pea li’oa ‘enau mo’ui, ke nau Laine Mu’a ‘o tokangaekina ‘a e fokoutua Covid 19, pea pehe ki he finemui ta’u 21 ni, pea fakalakalaka ai ‘ene mo’ui. Ko e lesoni eni ketau ako kotoa ai: ke muomu’a ma’u pe ‘etau ‘Ofa Fonua, ‘etau Tu’u Hake ‘o Ngaue, ‘etau Kavei Koula: feveitokai’aki mo e lototō kae malava ke tau fakahā atu hotau Taleniti Fakapolofesinale mo e fu‟u Malohi mo e Ivi lahi ‘i he Taimi ‘o e
Faingata’a. Ko ho’omou tokoni ki he Potungaue mo ‘ene kau ngaue koe Ivi lahi ia ki hono tokangaekina ‘a hotau ngaahi Famili mo e Kainga.

F. Fakamalo lahi foki ki he kau Talafekau Lahi ‘o ‘Aositelēlia, Nu’usila mo Pilitānia kae’uma’a e ongo ‘Amipasitoa ‘o Siaina mo Siapani ‘i he ngaahi tokoni kotoa pē ki hotau Pule’anga lolotonga e taimi faingata’a ni.

G. Ko e hao mo e malu hotau Fonua mei he Covid 19, ‘i he’etau fetokoni’aki mo kafataha, pea mo ho’omou talangofua ki he ngaahi fale’i ‘oku fai atu ‘e he Pule’anga mo e Potungaue Mo’ui. Fakatauange pe ke hokohoko atu hono tapuaki’i mo malu’i hotau ki’i fonua ‘e he ‘Otua Mafimafi.

Ko e ‘Otua mo Tonga ko Hoku Tofi’a

Tu’a ‘Ofa Atu ki he Tonga Kotoa pē.

-NGATA’ANGA-

Tuku atu mei he: ‘Ofisi ‘o e Palēmia, Pule’anga Tonga, Nuku’alofa, Tonga.Tu’asila:Taufa’ahau Road, P.O. Box 62.Tel: (676) 24 644/24615 Fax: (676) 23 888; Ngaahi Faka’eke’eke – Email: pressroom@pmo.gov.to Uepisaiti: www.pmo.gov.to

text formatting